Domov
Ostale novice
Projekt Viri življenja

Projekt Viri življenja

Sobota, 27 November 2010 13:01

VPIŠI

Foto: Jani Vidmar.

Aktivnosti na projektu Viri življenja / Izvori života so v polnem teku. Na predstavitvi projektnih rezultatov so predstavili popis vodnih virov v Beli krajini, vodne vire v Parku Prirode Žumberak - Samoborsko gorje, raziskavo javnega mnenja o vodnih virih ter rezultate Javnega natečaja za prispevke o vodnih virih ter živalskih in rastlinskih vrstah, vezanih na vodne ekosisteme.

Z oktobrom 2009 se je uradno začel izvajati projekt VIRI ŽIVLJENJA / IZVORI ŽIVOTA. Gre za projekt čezmejnega sodelovanja, je na slovenski strani vključeno območje vseh treh belokranjskih občin (Črnomelj – vodilni partner, Metlika in Semič), na hrvaški strani pa območje Parka prirode Žumberak – Samoborsko gorje. Cilj projekta je ohraniti in obnoviti številne izvire na projektnem območju, ki bi služili kot pomembni nadomestni viri pitne vode, ter vaške kale in določene ribnike, ki bi prispevali k zagotavljanju ohranjanja naravnega ravnovesja, biotske raznovrstnosti in zagotavljanju ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih.

Osnova za večino aktivnosti v projektu je podrobna inventarizacija vodnih virov na projektnem območju, ki jo je v letu 2010 izvedel Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V obdobju maj-november 2010 je bilo izvedeno popis 261 vodnih virov Bele krajine: 196 izvirov, 48 stoječih površinskih vod in 17 vodnih kraških jam. Opravljen je bil vnos terenskih rezultatov na karto, računalniška obdelava in priprava podatkov v analogni in elektronski verziji ter laboratorijske analize osnovnih parametrov kakovosti vode izbranih vodnih virov.

Bela krajina pretežno kraška pokrajina

Ugotovili so, da je Bela krajina pretežno kraška pokrajina s prevlado podzemeljskega pretakanja vode. Gostota površinskih vodnih virov je relativno velika. V preteklosti so le ti ključno vplivali na lokacijo naselij in ob kapnicah predstavljali osnovni vodni vir, zlasti v sušnih obdobjih. Po izgradnji javnih in lokalnih vodovodov se je njihov vodnooskrbni pomen zmanjšal, številna zajetja so bila opuščena in prepuščena postopnemu propadanju. Vendar se je v zadnjem desetletju ponovno obudilo večje zanimanje za nekoč vodnooskrbno pomembne vodne vire, obnovljeno je bilo večje število vodnih virov, ki so pomembna naravovarstvena in kulturna dediščina Bele krajine. Samočistilne zmogljivosti večine belokranjskih kraških izvirov in kraških jam z vodo so zelo omejene. Že manjše onesnaževanje v zaledju lahko povzroči bistveno zmanjšanje kakovosti vode.

Onesnaženje vodnih zajetij

Ogroženost črnega močerila zaradi onesnaževanja izvira Jelševniškega potoka je zgolj eden od kazalcev, ki potrjuje veliko občutljivost kraškega podzemlja na onesnaževanje. Ker ni izključeno onesnaževanje regionalno pomembnih vodnih zajetij, je potrebno poznati lokalno pomembne izvire, vodne kraške jame, ki omogočajo varno oskrbo prebivalcev v teh kritičnih trenutkih. Izdelan register vodnih virov omogoča pretehtan izbor tistih virov, ki bi bili v tem primeru najbolj uporabni ter omogoča tudi izdelavo osnovnih smernic za njihovo varovanje. - Register izvirov, vodnih kraških jam in stoječih površinskih voda je primerna strokovna osnova za celovito vodnogospodarsko, ekosistemsko, turistično in kulturološko vrednotenje sedanjega in prihodnjega pomena vodnih virov. Omogoča tudi dodatno vrednotenje pomena vodnih virov kot naravovarstvene in kulturne dediščine belokranjskih občin, prispeva pa tudi k prepotrebnemu okoljskemu ozaveščanju prebivalk in prebivalcev, ki se ponovno vse bolj zavedajo večplastnega prihodnjega pomena vodnih virov – virov življenja.

Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto je pripravila Javni natečaj za prispevke o vodnih virih ter živalskih in rastlinskih vrstah, vezanih na vodne ekosisteme. Na natečaj so se lahko prijavili posamezniki ali skupine z izdelki štirih zvrsti: naravoslovna ali leposlovna besedila; plastike, risbe, slike in grafike; fotografije in posterji. Na natečaj se je prijavilo 10 osnovnih šol (6 slovenskih in 4 hrvaške) s skupno 145 avtorskimi deli. Prispevke je ocenila strokovna komisija. Na današnji predstavitvi bomo razglasili rezultate ter podelili priznanja. Ob tej priložnosti bo pripravljena tudi razstava najboljših prispevkov. Najboljši prispevki bodo predstavljeni na spletni straneh (projekta in Zavoda) ter v publikaciji, ki bo izšla v okviru projekta.Drugi javni natečaj je bil fotografski. V treh kategorijah (vodni viri, živali in rastline) je prispelo 84 fotografij 9 avtorjev.

Največ fotografij prikazuje prav značilne vodne živali, med njimi tudi absolutna zmagovalka, »zelena rega« avtorja Janija Vidmarja. Na razstavo smo uvrstili tudi fotografiji hrvaških biospeleologov, ki si zaradi nedavnega odkritja prvih živih osebkov jamske školjke kongerije v Beli krajini zaslužita posebno mesto na razstavi. V nadaljevanju projekta načrtujemo še inventarizacijo rastlinstva in živalstva na manjšem številu vodnih virov, kar bo dober pokazatelj prisotnosti in razporejenosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Predmet inventarizacije bodo rastline, kačji pastirji, ribe, dvoživke, plazilci in mehkužci. Na podlagi podrobnega poznavanja vodnih virov in glavnih dejavnikov ogrožanja bo ZRSVN sodeloval z ostalimi projektnimi partnerji pri pripravi strategije upravljanja vodnih virov.

Z namenom izboljšanja okoljske ozaveščenosti in promoviranjem projekta bomo tekom projekta izdali več različnih promocijskih izdelkov ter izvedli več izobraževalnih delavnic za otroke in tematskih delavnic z lokalnimi prebivalci. ZRSVN bo pripravil naravovarstvena izhodišča za izvedbo renaturacij vodnih virov in jih predstavil vsem projektnim partnerjem. Izhodišča bodo neposredno implementirana pri izvajanju obnov/renaturacij, ki jih bodo v okviru projekta izvedli ostali partnerji.

(eB)