Mladi se v organizirane športne aktivnosti vključujejo predvsem zaradi naslednjih razlogov: obvladanje posamezne športne veščine, sprostitev in zabava, druženje ali nova poznanstva, pridobivanje kondicije in skrb za svoje telo, razburljivost, izziv in želja po uspehu, zmagi.
Š tudija, ki smo jo opravili na FŠ v letih 2004 in 2005, je pokazala, da mladi največ svojih pričakovanj uresničijo v različnih športnih igrah. Več kot 80 odstotkov vprašanih jih vsaj enkrat tedensko igra košarko, nogomet, odbojko, tenis ali druge igre. Razveseljivo je, da se mladi čedalje pogosteje vključujejo oziroma izbirajo tudi druge kondicijske aktivnosti. Vsaj enkrat tedensko teče 44 odstotkov mladih, kolesari jih slaba polovica (48 odstotkov), s plesom in aerobiko se ukvarja vsak četrti (prevladujejo dekleta), vsak šesti pa obiskuje fitnes (glej graf).
Zlasti fitnes postaja izrazito srednješolska športna dejavnost. Vsaj enkrat tedensko redno zahaja v fitnes več kot četrtina anketiranih srednješolcev (27 odstotkov) in vsako peto dekle.
Skriti aduti, mladi in fitnes
Že bežen pogled zgoraj navedenih motivov nam pove, da vadba v fitnesih pri mladih lahko zadovolji veliko njihovih pričakovanj. Kot menijo, jim prav ta vadba najbolj pomaga pri oblikovanju zunanje podobe, ki je za oblikovanje njihove samozavesti še kako pomembna. Fantje sanjajo o »rebrasto« oblikovanih trebušnih mišicah, velikih prsnih mišicah, širokih ramenih itd. Skratka, vsak se želi pred dekleti pri športni vzgoji ali na plaži postaviti z izklesanim telesom, kot ga ima Schwarzenegger ali kak drug njemu podoben apolon. Dekleta želijo ugajati s čvrsto zadnjico in napetim oprsjem, imeti čim manj mehkih podkožnih blazinic itd.