Med ogledom stanovanja nepremičninski posrednik ni le pasiven opazovalec, temveč aktivno sodeluje pri svetovanju prodajalcu glede morebitnih pomanjkljivosti nepremičnine. Skupaj z lastnikom oblikujeta realno ceno, ki odraža tržne razmere. Po tem nepremičninska agencija prevzame odgovornost za oglaševanje nepremičnine, kar vključuje dogovarjanje o ogledih s potencialnimi kupci.
S tem pristopom se prodajalec razbremeni obveznosti prisotnosti pri vsakem ogledu, kar omogoča bolj učinkovito izvedbo prodajnega procesa. Ko se najde primeren kupec, pa nepremičninski posrednik prevzame aktivno vlogo pri pogajanjih za uspešno sklenitev posla.
Pot do statusa nepremičninskega posrednika
Čeprav se morda na prvi pogled zdi posredništvo relativno hiter in enostaven način do visokih zaslužkov, pa mora posameznik, ki želi vstopiti v to panogo, pridobiti status nepremičninskega posrednika. Ob vpisu v imenik, ki ga izvaja pristojno ministrstvo, posamezniku izdajo izkaznico nepremičninskega posrednika, ki se lahko uporablja kot ustrezno identifikacijsko sredstvo pri delu z strankami,.
V imenik nepremičninskih posrednikov se lahko vpišejo osebe, ki so pridobile certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji “posrednik oziroma posrednica za nepremičnine”, opravile strokovni izpit za nepremičninskega posrednika pred veljavnostjo predpisov o tej kvalifikaciji, ali pa osebe, ki so prejele odločbo ministrstva o priznanju poklicne kvalifikacije in niso bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na zaporno kazen več kot tri mesece. Dodatna zahteva je, da mora imeti nepremičninska družba sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v primeru strokovnih napak v poslu.
Stroški nepremičninskega posrednika
Koliko vas bo stalo sodelovanje z nepremičninskim posrednikom je zelo odvisno od različnih dejavnikov, vključno z lokacijo nepremičnine, tržnimi razmerami in zahtevnostjo posla. Stroški se lahko gibljejo od nekaj sto evrov do nekaj tisoč evrov, odvisno od dogovora in specifičnosti posla. Zakon o nepremičninskem posredovanju omejuje stroške, ki jih lahko nepremičninska agencija zaračuna, predvsem v primeru nerealiziranega posla ali odstopa stranke od naročila. Po zadnjih spremembah zakona lahko znašajo največ 150 evrov, in to le, če je to izrecno dogovorjeno v pogodbi.
Zakon prav tako omejuje provizijo, ki jo lahko nepremičninska agencija zaračuna, na največ štiri odstotke. V preteklosti se je ta znesek pogosto delil med prodajalca in kupca, vendar se od zdaj dalje zakon drugače uporablja. Plačilo za posredovanje (provizija ni najbolj ustrezen izraz, zato ga zakon ne uporablja) se lahko zaračuna zgolj naročniku, torej tistemu, ki je s posrednikom sklenil pogodbo o posredovanju. To pomeni, da lahko naročnik bodisi prodajalec/najemodajalec bodisi kupec/najemnik plača stroške posredovanja, v določenih primerih pa sta naročnika lahko tudi oba. Pri izračunu stroškov je treba upoštevati tudi 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki se nanaša na posredniške storitve.
