Vsak od vas se je verjetno v življenju že kdaj srečal z anksioznostjo. Tovrstna težava je najpogosteje označena kot tesnoba, živčnost, napetost, zaskrbljenost ter podobno. Po eni strani je lahko celo koristna, saj vam na telesni, miselni in čustveni ravni pomaga, da se veliko bolje soočite s trenutno stresno situacijo oziroma pripravite na prihajajočo. V takšnem primeru govorimo o običajni tesnobi.
O anksioznih motnjah pa govorimo tedaj, ko anksioznost traja dolgo in večino časa v zelo intenzivni meri in ko se pojavi v situacijah, ki običajno takšnega odziva ne zahtevajo. To so tudi tipični simptomi anksioznosti.
Vrste anksioznih motenj
Panična motnja je zelo intenziven napad panike oziroma tesnobe. Pojavi se nenadoma. Nato pogosto sledi pretirano premlevanje doživetega in zelo velik strah pred ponovitvijo. To vodi v izogib različnim situacijam.
Generalizirana anksiozna motnja je stalna pretirana skrb običajnih vsakodnevnih stvari. Osebe lahko pretirano skrbi za svoje zdravje, službo, svoje bližnje, finančno stanje ter podobno.
Socialna anksioznost pomeni intenziven strah pred ocenjevanjem ter zavrnitvijo drugih. Najbolj je izrazita tedaj, ko smo v središču pozornosti pred neznano skupino ljudi. Lahko se počutimo popolnoma nesposobni za obvladovanje socialnih situacij.
Specifične fobije se kažejo v neutemeljenem strahu pred točno določenimi predmeti oziroma situacijo. Lahko obsegajo strah pred odprtimi prostori, ki se mu pridružuje strah pred zapuščanjem doma, vstopanje v javne prostore ter podobno. Kljub temu da se posameznik zaveda, da je takšen strah popolnoma neutemeljen, se tega ne more znebiti.
Posttravmatska stresna motnja se lahko razvije po določeni travmatski izkušnji. Oseba vse dogodke lahko podoživlja. Pri tem se pogosto pojavi izogibanje določenim situacijam in krajem.
Vzroki za nastanek anksioznih motenj
Simptomi anksioznosti so lahko posledica genetskih, okoljskih ali osebnostnih dejavnikov. Anksioznost je lahko prisotna v družini. Okoljski dejavniki pa lahko vključujejo travmatično, stresno izkušnjo, ponavljajoč stres.
Osebnostni dejavniki vključujejo zlasti čustveno nestabilnost, zadržanost, umikanje pred neznanim, veliko potrebo po varnosti, nizko samospoštovanje, potrebo po nadzoru, perfekcionizem. Vse to je zlasti značilno za predstavnice nežnejšega spola.
Znaki anksioznih motenj se kažejo na telesu, vedenju, v mislih in čustvih. Značilno so pospešen utrip srca, potenje, slabost, cmok grlu, napetost v mišicah, pordelost, bledost, nespečnost, nelagodje, izogibanje, težave s koncentracijo, težave v mišljenju, tesnoba, strah, jokavost.
