Domov
eBelakrajina
EtnoFolk festival v Črnomlju

EtnoFolk festival v Črnomlju

Sreda, 17 Junij 2009 09:46

Etno folk

FOTO: Arhiv eBelakrajina

EtnoFolk festival bo v okviru letošnjega 46. Jurjevanja ponudil prav posebna glasbena doživetja vsem glasbenim sladokuscem.

Glasbeno prizorišče bo oder na parkirišču pri Črnomaljskem gradu v petek, 19., in soboto, 20. junija.

V petek bodo nastopili Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape, Jure Tori & Bogdana Herman ter Klubsky!

Na sobotni večer pa bomo prisluhnili Mladi Beltinški Bandi in nujno-prit-pogledat madžarskim Korai Öröm!

Nastopajoči:

Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape

Uršula Ramoveš poje pesmi Janeza Ramoveša v poljanskem narečju že več let. Najprej jo je na klavirju spremljal Joži Šalej, posnela sta plošči Sugar free baby in Na sunčn dan sm se z beciklam pelu. Šalej je zdaj tudi vokalist Fantov z Jazbecove grape - skupaj z Janezom Ramovešem in Metodom Bankom, ki jih lahko slišite na plošči, priloženi Janezovi pesniški zbirki Staroselski ciklus. V letu 2006 se jim je pridružil še bobnar Marjan Stanić, z njim so letos posneli ploščo Anglčešejne.

Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape

Jure Tori & Bogdana Herman

Bogdana Herman ima za seboj osemindvajset let umetniškega dela na odrih, v medijih, cerkvah, knjižnicah in gradovih. Slovenske ljudske pesmi vseh pokrajin in zamejstva je večstokrat izvajala v številnih krajih domovine in tudi v devetnajstih državah sveta. Sodelovala je v znamenitem ansamblu Salamander, pela poezijo Milana Jesiha, Tomaža Pengova in Svetlane Makarovič, nastopala na številnih festivalih. Z glasom je opremljala gledališke predstave, filme in televizijske dokumentarne oddaje ter za radijski in televizijski medij pripravila in vodila dve seriji oddaj o ljudskem glasbenem izročilu.

Jure Tori od svojega šestnajstega leta nastopa z zasavsko skupino Orleki, sodeloval pa je tudi z Alko Vujico, Iztokom Kovačem, Ewaldom Oberleitnerjem, Pihalnim orkestrom SVEA Zagorje in drugimi.

Uršula Ramoveš in Jure Tori

Klubsky

Band Klubsky se giblje nekje med jazz, funk, soul, fusion in klasičnimi strukturami. Kljub temu, da so preambiciozni in prezahtevni za lounge v ozadju, pa se držijo prepoznavnih melodičnih linij in nečesa, kar bi lahko bila precej klasična pop struktura. Namesto soliranja na posameznih instrumentih pasaže gradijo po vzoru elektronske glasbe - z dodajanjem intenzivnosti in vedno novih kompozicijskih elementov.

Skladbe so melodično razgibane in aranžersko dodelane, njihova dolžina pa precej niha, čeprav nikoli ne skvačkajo 7-plus-minutnih nudlcev. Velik poudarek je na ritmiki, saj se ritmični vzorci redno spreminjajo od precej strukturiranega jazza preko funka in hiphopa do diskoidnega 4-to-the-floor beata. Včasih se komad začne hipnotično in se potem razpoči v veseli poskok. Klubsky sicer bolj stavijo na svetlejše tone, a znajo biti precej melanholični. Zvočna paleta je nekako pastelna, brez žarečih, izstopajočih barv.

Mlada beltinška banda

Mlada Beltinška banda je bila ustanovljena leta 1997 z namenom nadaljevati kulturno tradicijo prekmurske glasbe, so legitimni nasledniki legendarnih Kociprov, Miška Baranje in drugih manj znanih, ki so sodelovali pri ohranjanju ljudskega izročila v okolici. Etno glasbena skupina, katero je sprva sestavljalo 10 članov, se je skozi leta izoblikovala v kvintet mladih glasbenikov, starih od 18 do 21 let.

Njihov repertoar obsega pesmi in plese iz Prekmurja, Madžarske, Rusije, Bele krajine, zadnje čase pa tudi skladbe s sodobnejšim pridihom, kot je priredba pesmi Čas prekmurske skupine ŠKM banda ter Voda v očeh iz istoimenskega nagrajevanega filma Jožeta Baše. Nastopajo na številnih glasbenih prireditvah, festivalih in raznih koncertih širom po Sloveniji in izven njenih meja (Nemčija, Poljska, Francija, Belgija, BiH, Srbija…).

Potrebno je tudi omeniti, da so kot gostje nastopili na koncertu Vlada Kreslina v Cankarjevem domu in TV Slovenija je o njih posnela posebno oddajo v okviru mladinskega programa, ki je bila predvajan tudi v tujini. Izdali so že zgoščenko in priložnostno brošuro v kateri je kratek opis ljudske instrumentalne glasbe prekmurskih Slovencev ob prehodu v tretje tisočletje, z naslovom Prekmurska herbija na kateri je 18 prekmurskih ljudskih pesmi in plesov.

Lansko koledarsko leto pa so zaključili na najboljši možni način, in sicer z izdajo prvenca, preprostega a pomenljivega imena Špilaj pod okriljem založbe God Bless This Mess records, na kateri se poleg uvoda in že prej omenjenih skladb Čas ter Voda v očeh nahaja še 10 instrumentalnih skladb. Vabljeni na ogled in posluh bande mladcev iz Beltinec.

Mlada beltinška banda

Korai Öröm

Moto skupine Korai Öröm iz Budimpešte je: brez naslovov, brez besed, samo glasba. Njihove CD plošče so zato označene le z letnico izdaje, ostalo pove zvok, instrumentalna glasba, v kateri se nenavadno sožitje sodobnih in tradicionalnih glasbil oblikuje v hipnotično glasbeno izkušnjo. Korai Orom delujejo od leta 1992. Na začetku so bili v skupini trije člani, zdaj jih je deset; tako nekateri igrajo glasbo, drugi ustvarjajo svetlobo (video, diapozitivi, edinstven light-show), skupni učinek pa z izjemno močjo vsrka poslušalca vase in ga prestavi v svojo resničnost.

Glasba je v osnovi “električna” (električna kitara, bas, električne klaviature), vendar je njeno pravo bogastvo v večplastnosti ritmov (bobni, številna etno-tolkala, denimo fujara, flavte, didjeridu ipd.). Korai Orom je zato težko definirati s klasičnim glasbenim izrazoslovjem; njihovo glasbo tako navadno označujejo kot “psihedelični etno”, “urbana ambientalna folk glasba” in podobno.