Domov
Zabava
Pankrti v klubu MKK

Pankrti v klubu MKK

Nedelja, 11 Januar 2009 22:28

Peter Lovšin

Foto: Borut Petric

Mrzel večer, dva dni po božiču… Ura kaže malo pred deveto zvečer in pred MKK-jem se že zbirajo prvi, vsaj po opravi sodeč, pristni belokranjski in dolenjski punkerji. Zunaj je premrzlo zatorej nas po nakupu karte večina počaka kar znotraj kluba – nekateri ob mizi, drugi ob šanku, vsaka skupina ljudi s svojo debato. Vrata v glavni prireditveni prostor so zaprta, saj poteka še tonska vaja… Nekaj minut pred deseto se pojavijo legende – Pankrti! | Galerija

Brezskrbno in prav brez kakršnihkoli zadržkov, varnostnikov ali morebitne zvezdniške vzvišenosti, se sprehodijo med množico ljudi, ki je do tega trenutka že dobro zapolnila prostor. S stiskom rok, z nasmeški na obrazih in s pozdravi se del zasedbe prebije v glavni prireditveni prostor do odra, ostalih nekaj članov pa ostane pri šanku – med oboževalci. V zraku je čutiti tisto pravo domače vzdušje – nobenih razlik med publiko in izvajalci, ki na domači in ex-Yu punk sceni kraljujejo že 30 let.

Čas pred nastopom so sta nama krajšala člana – Bogo Pretnar in Boris Kramberger, ki sta povsem prijateljsko odgovarjala na kakršnokoli zastavljeno vprašanje. Tako sta tistim, ki smo do tedaj imeli v glavi nerešena ugibanja glede same zgodovine Pankrtov, podala odgovor iz prve roke. Vsekakor zanimivo druženje in izkušnja napram mnogim novodobnim bodisi slovenskim ali tujim zasedbam, ki jim hitro zrastejo peruti in se jih oboževalci ne bi smeli niti dotakniti kaj šele spregovoriti kakšen zaseben stavek z njimi.

Če me spomin ne vara, so okrog enajstih zadoneli prvi ritmi, ki smo jih tisti dve uri vztrajno čakali. Punk mački so dokazali, da jim kljub 30-im letom obstoja ne manjka energije. Repertoar je bil zelo obsežen in odigrali so prav vse hite; od ''Totalna revolucija'', ''Anarhist'', ''Metka'' pa vse do ''Adijo Ljubljana'', ''Janez Kranjski'' in seveda do največjega hita med poslušalci – ''Bandiera Rossa''. Koliko pesmi je bilo v reportoarju zares ne bi vedel zapisati, saj sem bil preobremenjen s poslušanjem in lovljenjem čimboljših fotografskih posnetkov. Velja omeniti, da so po približno uri pa pol vztrajnega igranja hoteli narediti krajši premor, ampak na glasne ovacije publike, so videli, da ni priložnosti za premor ter so zaigrali še glasneje in še bolj energično.

Publika v prvih treh vrstah, kolikor sem občutil in videl sam, je glasbo zaužila maksimalno. Plesanje, poskakovanje, petje, kričanje, žvižganje in – prav boste prebrali – celó plezanje na oder in rokovanje s Perom Lovšinom. O ja, vsega je bilo. Kot bi se vrnili v tista glasna, uporniška 1980. leta. Sem prepričan, da bi ob tolikšni pozitivni energiji in odzivu publike, Pankrti igrali pozno v noč, ampak žal… - med publiko se ne nahajajo vedno le ljubitelji glasbe pač pa marsikdo večerni izhod izkoristi za sproščanje agresije.

Tako sta več zares odličen nastop prekinila razgreteža v prvi vrsti, ki spora nista uspela rešiti verbalno. Vidno nezadovoljen frontmen zasedbe ju je celo opozoril, a ni zaleglo. Koncert se je končal, spori so se reševali še zunaj do prihoda mož v modrem, mnogi med obiskovalci pa smo tudi zapustili prizorišče dogajanja. Nekoliko z grenkim priokusom zaradi incidenta, a po drugi strani vseeno zadovoljni in veseli za 2-urno neprekinjeno in nadvse odlično punk dogajanje.